DEJAVNOST

Družba GANGA d.o.o. je pri Agenciji za okolje in prostor Republike Slovenije vpisana v evidenco zbiralcev, prevoznikov, trgovcev in posrednikov odpadkov in je nosilec certifikata ISCC za ravnanje z odpadnim jedilnim oljem.

Glavna dejavnost družbe GANGA je zbiranje in odvoz biorazgradljivih kuhinjskih odpadkov in odpadnih jedilnih olj po Uredbi o ravnanju z biološko razgradljivimi kuhinjskimi odpadki in zelenim vrtnim odpadom (UL RS, št. 39/10) in Uredbi o ravnanju z odpadnimi jedilnimi olji in mastmi (UL RS, št. 70/08).

Gre za odpadke, ki nastajajo v kuhinjah in pri razdeljevanju hrane zaradi izvajanja živilske dejavnosti (gostinstvo) oziroma povsod, kjer se pripravi več, kot 20 obrokov hrane dnevno.

Problematika biološko razgradljivih odpadkov je v Sloveniji pereča, saj je delež biološko razgradljivih odpadkov v odloženih komunalnih odpadkih previsok glede na zastavljene cilje odlaganja odpadkov na odlagališčih. V letu 2010 je začela veljati Uredba o ravnanju z biološko razgradljivimi kuhinjskimi odpadki in zelenim vrtnim odpadom, ki določa obvezno ločeno zbiranje biološko razgradljivih kuhinjskih odpadkov iz gospodinjstev in gostinstva. Ločeno zbrani biološko razgradljivi odpadki so tudi surovina za pridobivanje komposta ali digestata, ki se lahko uporabljata kot gnojilo ali izboljševalca tal.

Ločeno zbrani biološko razgradljivi odpadki se lahko predelujejo na aeroben način v kompostarnah ali na anaeroben način v bioplinarnah. Pri predelavi dobimo koristen material, proizvod, ki je primeren za gnojenje na kmetijskih in nekmetijskih površinah. Biološko razgradljivi odpadki nastajajo zlasti v gospodinjstvu, gostinstvu, trgovinah, kmetijstvu in živilsko-predelovalni industriji. Tovrstni odpadki imajo različno sestavo in so glede na to primerni za aeroben ali anaeroben proces ali za oba procesa razgradnje.

Sestava kuhinjskih odpadkov, na primer, ki nastajajo v gospodinjstvih, se bistveno razlikuje od sestave kuhinjskih odpadkov iz gostinstva. Tovrstni odpadki nastajajo predvsem pri pripravi hrane in bistveno manj iz ostankov hrane. Zaradi svoje sestave so primerni predvsem za kompostiranje. Kuhinjski odpadki, ki nastajajo v gostinstvu, so namreč večinoma tekoči oziroma pastozni, zato so bolj kakor za kompostiranje primerni za predelavo pod anaerobnimi pogoji v bioplinarnah.

Usmeritve in zaveze Slovenije glede zagotavljanja energije iz obnovljivih virov in Direktiva 2009/28/ES o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov, ki določa cilje za posamezne članice, so v Sloveniji spodbudili intenzivno gradnjo bioplinarn, ki kot substrat za predelavo uporabljajo le silažo, ostanke kmetijske proizvodnje in živinsko gnojevko (kmetijske bioplinarne). Bioplinarne poleg omenjenih substratov, ki se jih uporablja v kmetijskih bioplinarnah, predelujejo tudi ločeno zbrane biološko razgradljive odpadke iz gostinstva, trgovin in živilsko-predelovalne industrije.

V GANGI zbrane odpadke pri povzročiteljih le-teh skladno z zakonodajo oddajamo pooblaščenim predelovalcem, ki jih uporabijo za proizvodnjo bioplina.

Bioplin je biogorivo in se uvršča med obnovljive vire energije, pridobiva pa se s čisto in okolju prijazno tehnologijo. Proces proizvodnje bioplina poteka pri kontroliranih anaerobnih termofilnih pogojih v plinotesnih ogrevanih reaktorjih imenovanih digestorji. Zajeta energija iz odpadkov se kontinuirno izrabi za soproizvodnjo električne in toplotne energije na plinskem motorju.